Semanu e matuā ese lava le lalolagi pe ana leai ni u'amea. Leai ni alalaupapa, ni alalaupapa, ni uila afi po'o ni ta'avale. Leai ni masini tamea po'o ni pusaaisa.
O le tele o masini faafomaʻi ma meafaigaluega faʻainisinia faʻaonaponei e toetoe lava a le mafai ona fatuina. E taua tele le uʻamea mo le tamaoaiga faʻataʻamilosaga, ae o loʻo vaʻaia pea e nisi o tagata faia tulafono ma NGO o se faʻafitauli, ae le o se fofo.
O le Asosi o U'amea a Europa (EUROFER), lea e fai ma sui o toetoe lava o pisinisi u'amea uma i Europa, ua tautino atu e suia lenei mea, ma o lo'o talosagaina le lagolago a le EU e fa'atino ai ni poloketi tetele e 60 e maualalo le kaponi i le konetineta atoa i le 2030.
“Se’i o tatou toe fo’i i mea faavae: o le u’amea e lapotopoto lona natura, e 100 pasene le toe fa’aaogaina, e le muta. O le mea lea e sili ona toe fa’aaogaina i le lalolagi ma e 950 miliona tone o le CO2 e sefe i tausaga ta’itasi. I le EU e 88 pasene le fua faatatau o le toe fa’aaogaina,” o le saunoaga lea a Axel Eggert, le faatonu aoao o le EUROFER.
O loʻo faʻaauau pea ona atinaʻe oloa uʻamea faʻaonaponei. "E silia ma le 3,500 ituaiga uʻamea, ma e silia ma le 75 pasene - e mama, e sili atu le lelei ma e lanumeamata - ua atiaʻe i le 20 tausaga talu ai. O lona uiga afai e fausia le Eiffel Tower i aso nei, e naʻo le lua vaetolu o uʻamea na faʻaaogaina i le taimi lea e manaʻomia," o le tala lea a Eggert.
O galuega faatino ua fuafuaina o le a faʻaitiitia ai le faʻasaʻolotoina o le kaponi e silia ma le 80 miliona tone i le isi valu tausaga. E tutusa lea ma le silia ma le tasi vaetolu o le faʻasaʻolotoina o le kaponi i aso nei ma o se faʻaitiitiga e 55 pasene pe a faʻatusatusa i le tulaga o le 1990. O le le faʻasaʻolotoina o le kaponi ua fuafuaina e oʻo atu i le 2050.
Taimi na lafoina ai: Setema-05-2022
